GLEDALIŠČE KRUTOSTI

Bilo je tiste vrste prijetno poletno jutro, ki naredi ljudi srečne, da so živi. In verjetno bi bil mož srečnejši, če bi bil živ. Dejansko je bil mrtev. Težko bi bilo biti bolj mrtev brez posebnega urjenja.

"No, pa poglejmo," je rekel narednk Črevnik (Mestna garda Ankh-Morpork, Nočna straža) in gledal v svojo beležko, "do sedaj imava kot vzrok smrti a) pretepli so ga z vsaj enim topim predmetom b) zadavili so ga z nizom klobas in c) divje sta ga napadli vsaj dve živali z velikimi ostrimi zobmi. Kaj storiva sedaj, Noblek?"

"Aretirava osumljenca, narednik," je rekel desetar Noblič in elegantno salutiral.

"Osumljenca, Noblek?"

"Njega," je rekel Noblič in s škornjem dregnil truplo. "Zelo sumljivo mi je, biti takole mrtev. Pa še pil ga je. Lahko ga pohopsava, ker je mrtev in krši JRM."

Črevnik se je popraskal po glavi. Če bi aretirala truplo, bi jima to seveda ponudilo določene prednosti. Toda...

"Računam," je počasi rekel, "da bo kapetan Korajž tole želel videti rešeno. Raje ga odnesi v Stražno hišo, Noblek."

"In potem lahko pojeva klobase, narednik?" je rekel desetar Noblič.

Biti policist z najvišjim činom v Ankh-Morporku, največjemu od mest na Ploščatem svetu [*], ni lahko.

Verjetno nekje obstajajo svetovi, je v svojih potrtejših trenutkih sanjaril narednik Korajž, kjer ni čarovikov (ki so zagonetke v zaklenjenih sobah naredili običajne) ali zombijev (primeri umorov so bili res čudni, ko je bila žrtev obenem kronska priča) in kjer se je dalo zanesti na pse, da ponoči ne bodo počeli ničesar in ne bodo vseprek klepetali z ljudmi. Kapetan Korajž je verjel v logiko, na precej podoben način, kot človek v puščavi verjame v led -- t.j. je nekaj kar nujno potrebuješ, a ta svet ni ravno mišljen za take stvari. Samo enkrat, je pomislil, bi bilo lepo kaj rešiti.

Gledal je v truplo pomodrelega obraza na kamniti kladi in občutil drobceno migotanje razburjenja. Tam so bile sledi. Nikoli prej še ni videl pravih sledi.

"Ropar ni mogel biti, kapetan," je rekel narednik Črevnik. "Razlog je, da je imel žepe polne denarja. Enajst dolarjev."

"Temu ne bi rekel ravno polni," je rekel kapetan Korajž.

"Ves je bil v penijih in polpenijih, gospod. Čudi me, da so njegove hlače sploh zdržale obremenitev. In pretkano sem odkril dejstvo, da je bil zabavljač, gospod. V žepu je imel par vizitk, gospod. 'Chas Dremež, zabavljač otrok'."

"Predvidevam, da nihče ni videl ničesar?" je rekel Korajž.

"No, gospod," je uslužno dejal narednik Črevnik, "Naročil sem mlademu stražniku Korenčku, naj poišče kakšno pričo."

"Prosil si desetarja Korenčka, naj razišče umor? Čisto sam?" je rekel Korajž.

Narednik se je popraskal po glavi.

"Pa mi je odvrnil, če poznam koga zelo starega in resno bolnega?"

In na čarobnem Ploščatem svetu vedno obstaja zagotovljena priča kateremukoli umoru. To je njegovo delo.

Stražnik Korenček, najmlajši član straže, je ljudem dostikrat deloval preprost. In bil je. Bil je neverjetno preprost, a na isti način kot je preprost meč, ali zaseda. Verjetno v vsej zgodovini vesolja nikogaršnji um ni deloval tako naravnost kot Korenčkov.

Čakal je ob postelji starca, ki je dokaj užival v družbi. In sedaj je prišel čas, da je iz žepa vzel beležnico.

"Vem, da ste nekaj videli, gospod," je rekel. "Bili ste tam."

NO, DA, je rekel Smrt. MORAL SEM BITI, VESTE. A TO JE SKRAJNO PROTI PRAVILOM.

"Poglejte, gospod," je rekel desetar Korenček, "kot jaz razumem zakon, ste vi Sokrivec po dejanju. Oziroma možno Pred dejanjem."

MLADENIČ, JAZ SEM DEJANJE.

"In jaz sem mož postave," je rekel desetar Korenček. "Zakon mora biti, veste?"

MAR BI RADI, DA... EE... OCINKARIM NEKOGA? GA ZAŠPECAM? ZAPOJEM KOT PTIČKA? NE. NIHČE NI UBIL G. DREMEŽA. TU VAM NE MOREM POMAGATI.

"Oh, ne vem, gospod," je rekel Korenček, "mislim, da ste mi."

PREKLETO.

Smrt je opazoval Korenčka, kako je odšel in sklonil glavo, ko se je spustil po ozkem stopnišču kočure.

NO, KJE SEM ŽE OSTAL...

"Oprostite," je rekel izsušeni starec v postelji. "Slučajno jih imam 107, veste. Nimam celega dne."

OH, DA, TOČNO.

Smrt je nabrusil koso. Bilo je prvič, da je pomagal policiji pri preiskavi. Saj mora vendarle vsak opravljati svoje delo.

Desetar Korenček je počasi hodil skozi mesto. Imel je Teorijo. Prebral je knjigo o Teorijah. Sešetel si vse sledi in dobil teorijo. Vse se je moralo prilegati.

Bile so klobase. Nekdo je moral kupiti klobase. In bili so tudi peniji. Običajno le en pododdelek človeške rase stvari plačuje s peniji.

Oglasil se je pri klobasičarju. Našel je skupino otrok in nekaj časa klepetal z njimi.

Nato se je počasi vrnil v uličico, kjer je desetar Noblič s kredo na tla že narisal obris trupla (ga pobarval, mu dorisal pipo in sprehajalno palico ter dodal nekaj dreves in grmovje v ozadju - ljudje so mu v čelado nametali že sedem penijev). Nekaj pozornosti je namenil kupu šare na samem koncu uličice in se nato usedel na polomljen sod.

"V redu... sedaj lahko pridete na plano," je dejal svetu na splošno. "Nisem vedel, da je na svetu sploh še kaj gnomov."

Šara je zašuštela. Zgrnili so se na plano - droben mož z rdečim klobukom, grbo in zakrivljenim nosom, drobna ženska s čepico obrobljeno s čipkami, ki je nosila še manjše detece, droben policaj, pes z nabornico okoli vratu in zelo majhen aligator.

Desetar Korenček je sedel in poslušal.

"Prisilil nas je v to," je dejal možicelj. Imel je presenetljivo globok glas. "Vedno nas je pretepal. Celo aligatorja. To je bilo vse, kar je razumel, tepsti stvari s palicami. In vedno je vzel ves denar, ki ga je nabral pes Tobi in se ga napil. In nato smo pobegnili pa nas je ujel v uličici in se začel znašati nad Judy in otrokom in se je prevrnil in-"

"Kdo ga je prvi udaril?" je rekel Korenček.

"Vsi!"

"A ne zelo močno," je rekel Korenček. "Vsi ste premajhni. Vi ga niste ubili. Imam zelo prepričljivo izjavo o tem. Zato sem šel in ga še enkrat pregledal. Zadavil se je do smrti. Kaj je to?"

Dvignil je usnjeno ploščico.

"To je hreščalka," je rekel drobni policaj. "Uporabljal jo je za glasove. Rekel je, da naši niso dovolj smešni."

"Tako se to dela!" je rekel gnom po imenu Judy.

"Zataknila se mu je v grlu," je rekel Korenček. "Predlagam, da pobegnete. Čim dalj tem bolje."

"Mislili smo, da bi začeli delati skupaj z ljudmi," je rekel glavni gnom.

"Veste... eksperimentalne drame, ulično gledališče, take reči. Ne pa da tolčemo drug drugega s palicami..."

"To ste delali za otroke?" je rekel Korenček.

"Rekel je, da je to nova vrsta razvedrila. Rekel je, da se bo prijelo."

Korenček je vstal in frcnil hreščalko v šaro.

"Ljudje se ne bodo strinjali s tem," je rekel. "Tega se ne počne tako."

[*] Ki je raven in potuje skozi vesolje na hrbtu gromozanske želve, in zakaj ne...

"Gledališče krutosti" je bilo izvirno napisano za revijo "Bookcase" W.H.Smith-a. Ta, razširjena različica, je bila objavljena kasneje v programski knjižici konvencije OryCon 15.

Medmrežna različica zgodbe je na medmrežju dostopna s prijaznim dovoljenjem avtorja, ki si pridržuje vse pravice do ponatisa in ostale pravice vezane na zgodbo. Z njegovimi bsedami: "Nočem, da jo kdo natisne in prodaja, me pa ne moti, če si jo ljudje naložijo na svoj računalnik za lastno zabavo.

Translated by : Bostjan Gorenc

---

---

The L-Space Web is a creation of The L-Space Librarians
This mirror site is maintained by A.H.Davis