Copyright © Terry Pratchett 2002
Ko je Smrt srečal filozofa, je filozof razburjeno rekel: "Najbrž veste, da sem v tem trenutku mrtev, pa tudi nisem mrtev."
Smrt je zavzdihnil. Ojej, že spet eden tistih, si je mislil. To bo spet tisto o kvantih. S filozofi se res ni maral dajati. Vedno so se poskušali izmuzniti.
"Vidite", je rekel filozof, medtem, ko je Smrt nepremično gledal kako pesek življenja odteka skozi peščeno uro, "vse je sestavljeno iz majcenih delcev, ki imajo to čudno lastnost, da se ob istem času nahajajo na kopici krajev hkrati. Stvari, ki pa so sestavljene iz majcenih delcev, so običajno ob določenem času le na enem kraju, kar se glede na kvantno teorijo ne zdi pravilno. Lahko nadaljujem?"
DA, VENDAR NE V NESKONČNOST, je rekel Smrt, VSE JE MINLJIVO. Svojega pogleda ni odmaknil od sipajočega se peska.
"No, če se torej strinjava, da obstaja neskončno število vesolij, je problem rešen! Če obstaja neskončno število vesolij, se ta postelja lahko nahaja v milijonih vesolij hkrati!"
PA SE PREMIKA?
"Kaj?"
Smrt je pokimal proti postelji. ALI ČUTITE, DA SE PREMIKA? je rekel.
"Ne, saj obstaja tudi milijon različic mene samega in...tu je tisto najboljše... nekaterim od teh različic v tem trenutku ne bije zadnja ura! Vse je mogoče!"
Smrt se je zamislil in medtem potrkaval po ročaju svoje kose.
IN VI CILJATE NA...?
"No, pravzaprav ne umiram, kajne? Vi niste več takšna nujnost."
Smrt je vzdihnil. Vesolje, si je mislil. V tem je težava. Na svetovih z večno oblačnim nebom nikoli ni bilo tako. Ko pa so ljudje videli vesolje, so se njihovi možgani razširili, da bi ga zapolnili.
"Ne najdete odgovora, a?" je rekel umorajoči filozof. "Se počutimo malce nekoristno, kaj?"
TO JE RES ZAGONETKA, je rekel Smrt. Nekoč so molili, je razmišljal. Vendar pa nikoli ni bil prepričan ali so molitve pravzaprav sploh učinkovale. Nekaj časa je razmišljal. IN TAKOLE BOM ODGOVORIL, je dodal. LJUBITE SVOJO ŽENO?
"Kaj?"
GOSPA, KI VAM JE STALA OB STRANI. JO LJUBITE?
"Da. Seveda."
SI LAHKO ZAMISLITE OKOLIŠČINE ZARADI KATERIH BI, NE DA BI SE SPREMENILA VAŠA OSEBNA ZGODOVINA, V TEM TRENUTKU VZELI NOŽ IN JO ZABODLI? je rekel Smrt. NA PRIMER.
"Prav gotovo ne!"
VAŠA TEORIJA PA PRAVI, DA MORA BITI TAKO. GLEDE NA FIZIKALNE ZAKONE VESOLJA JE TO ČISTO MOGOČE, TOREJ SE TO MORA ZGODITI IN TO CELO MNOGOKRAT. VSAK TRENUTEK JE SESTAVLJEN IZ MILIJARD IN MILIJARD TRENUTKOV IN V TEH TRENUTKIH SO VSE STVARI, KI SO MOGOČE, NEIZBEŽNE. VES ČAS SE PREJ ALI SLEJ STEČE V EN SAM TRENUTEK.
"Seveda pa vmes lahko odločamo med - "
PA MOŽNOST ODLOČITVE SPLOH OBSTAJA? VSE KAR SE LAHKO ZGODI, SE MORA ZGODITI. VAŠA TEORIJA PRAVI, DA MORA ZA VSAKO VESOLJE, KI OBSTAJA, DA OMOGOČA OBSTOJ VAŠEGA 'NE', OBSTAJATI TUDI VESOLJE, KI OMOGOČA OBSTOJ VAŠEGA 'DA'. PA VENDAR PRAVITE, DA NIKOLI NEBI MORILI. MATERIJA KOZMOSA TREPETA NAD VAŠO STRAŠNO NEOMAJNOSTJO. VAŠA MORALA POSTAJA SILA, KI JE MOGOČNA KOT TEŽNOST. In, je pomislil Smrt, vesolje je vsekakor odgovorno za mnogo stvari.
"Je bil to sarkazem?"
PRAVZAPRAV NE.MOČAN VTIS STE NAREDILI NAME IN MI VZBUDILI RADOVEDNOST, je rekel Smrt. KONCEPT, KI STE MI GA PREDSTAVILI, DOKAZUJE OBSTOJ DOSLEJ MITSKIH KRAJEV. NEKJE OBSTAJA SVET, NA KATEREM SO VSI IZBRALI PRAVO ODLOČITEV, MORALNO ODLOČITEV, ODLOČITEV, KI JE KAR NAJBOLJ OSREČILA SOBITJA TEGA SVETA. SEVEDA PA TO POMENI, DA NEKJE DRUGJE OBSTAJAJO KADEČI SE OSTANKI SVETA, KJER NISO ...
"Ah, dajte no! Vem kaj mislite, vendar nikoli nisem verjel v vse te nesmisle o nebesih in peklu!"
V sobi se je temnilo. Modri žar vzdolž roba žanjčeve kose je postajal bolj očiten.
OSUPLJIVO, je rekel Smrt. ZARES OSUPLJIVO. NAJ VAM PREDOČIM ŠE NEKAJ: DA NISTE NIČ VEČ KOT VRSTA OPIC, KI IMA SREČO IN POSKUŠA RAZUMETI ZAMOTANOST STVARJENJA S POMOČJO JEZIKA, KI SE JE RAZVIL, DA BI SI LAHKO POVEDALI, KJE JE ZRELO SADJE.
Hlastajoč za zrakom je filozof uspel reči le: "Ne bodite trapasti."
S TO PRIPOMBO VAS NISEM NAMERAVAL UŽAILITI, je rekel Smrt. GLEDE NA DANE OKOLIŠČINE STE DOSEGLI OGROMNO.
"Zagotovo smo ušli vraževerju starih dni!"
ODLIČNO, je rekel Smrt. TAKO SE DELA. TOLIKO, DA VEM.
Nagnil se je naprej.
PA POZNATE TEORIJO, KI PRAVI, DA JE STANJE NEKATERIH MAJCENIH DELCEV NEDOLOČLJIVO DOKLER JIH NE OPAZIMO? NAVADNO SE V POVEZAVI Z NJO OMENJA TUDI MAČKO V ŠKATLI.
"O ja," je rekel filozof.
DOBRO, je rekel Smrt. Ko je zamrlo še tisto malo svetlobe je vstal in se nasmehnil.
VIDIM VAS...
Kratka zgodba "Smrt in tisto po njem" je bila sprva napisana za igričarsko spletišče s postopnimi sestavljankami Timehunt (http://www.timehunt.com/timehunt.html), kjer se je tudi prvič pojavila.
Spletišče L-Space Web je dobilo dovoljenje za objavo te zgodbe, vendar si Terry Pratchett pridržuje vse pravice glede razmnoževanja in tudi vse druge pravice.
Prevedel: Gregor Fajdiga
The L-Space Web is a creation
of The L-Space Librarians
This mirror
site is maintained by A.H.Davis